EPK EPK

Plan B za kulturo mest

8. 7. 2020
plan b ScaleWidthWzYwMF0

Epidemija koronavirusa, ki je javno življenje v Sloveniji zaustavila za skoraj dva meseca in povzročila ekonomsko in politično krizo, je v premišljevanje ljubljanske kulturne politike, ki je povzeta v kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture 2025, vnesla pomemben nujen vidik: kako kulturni sektor varno prepeljati skozi sedanjo krizo in kako ga narediti odpornejšega na prihodnje? EPK 2025 je zato zavezana poiskati odgovore in trajne rešitve za vse akterje s področja.

Oddelek za kulturo MOL bo tako v sodelovanju z Zavodom Motovila (CED Slovenija) in drugimi člani evropske mreže centrov Ustvarjalna Evropa (Creative Europe Desk) izvedel cikel treh spletnih pogovorov, naslovljenih Plan B za kulturne politike evropskih mest. Namen projekta je izmenjava izkušenj in dobrih praks med evropskimi mesti v zvezi z zagotavljanjem pomoči umetniškim in kulturnim ustvarjalcem v času krize, ki jo je povzročila pandemija virusa covid-19. Razpravljalci – od umetnikov do predstavnikov mestnih organov, pristojnih za kulturo – bodo iskali odgovore na vprašanja, ki zadevajo tako mestne kulturnopolitične strategije v kriznih časih kot nove finančne podporne mehanizme.

Konec junija so o »vgrajevanju plana B v mestne kulturne strategije« prvič razpravljali vodja oddelka za kulturo na MOL, Mateja Demšič, svetovalka namestnika župana za kulturo v Lizboni Alexandra Sabino in vodja sektorja za mednarodno sodelovanje pri Fundaciji Novi Sad 2021 Vuk Radulović.

Udeleženci spletne konference so se strinjali, da je pandemija covid-19 kulturno-kreativni sektor ujela nepripravljen in destabilizirala že oblikovane kulturnopolitične strategije tega področja v mestih. V Sloveniji – pa tudi drugod po Evropi – so bile kulturne ustanove med prvimi javnimi in zasebnimi institucijami, ki so morale zapreti svoja vrata: zaustavitev dejavnosti je najhuje prizadela prav umetnike in delavce v kulturi, ki niso v rednih delovnih razmerjih in so zato pereče odvisni od tekoče produkcije in projektov. Kakor je v zvezi s tem ugotovila Sabino, je pandemija pokazala, da nekateri poklici sektorja sploh niso pripoznani kot poklici ter, da socialna podpora za samostojne ustvarjalce oziroma samozaposlene v kulturi ne obstaja. Umetnikom in tistim, ki opravljajo poklice v kulturi, je zato, kakor je poudaril Radulović, nujno zagotoviti nove in zlasti bolj odporne oblike podpornih mehanizmov. Tako v kontekstu morebitnega novega vala pandemije kot širše.

Večina umetniških in kulturnih dogodkov in dejavnosti se je v pričujoči situaciji zasilno preselila na splet, a to, kakor je opozorila Demšič, ne more ostati prevladujoči model delovanja. Internet ne more nadomestiti »umetnosti v živo«, saj sta »kultura in umetnost interakcija med ljudmi«. Ker morajo po njenem umetniki ostati v stiku s svojim občinstvom, so se predstavniki oddelka za kulturo MOL v času pandemije povezali z vsemi kulturnimi akterji v mestu in se naposled odločili, da projektov ne odpovejo, temveč jih odložijo ali preoblikujejo. Narediti kulturno in umetniško produkcijo bolj odporno na spremembe in šoke, torej, najprej pomeni eksistenčno zavarovati akterje, nato pa poiskati razmerje med kulturnimi dogodki v fizičnem prostoru in vsebinami na spletu, pa tudi razmerje med kulturnimi dogodki v ustanovah in na prostem. Kakor vemo, zanimanje za kulturo in umetnost v času epidemije ni presahnilo. Ravno nasprotno: knjiga, film, teater, glasba, vizualna umetnost in druge umetnostne zvrsti so odigrale pomembno vlogo pri uravnovešanju posledic šoka.

MOL pa je kljub vsemu v prihodnjo strategijo svoje kulturne politike deloma že zajela delovanje v kriznih razmerah. Ob tem, da se proračunska sredstva za kulturo v 2020 ne zmanjšujejo in se nadaljujejo tudi vse investicije na področju kulturne infrastrukture, si bo MOL prizadevala ohraniti tudi trend naraščanja proračunskih sredstev tudi v obdobju 2021-2023. Slednje je tesno povezano z realizacijo ključnih infrastrukturnih projektov, pomembno vlogo pa bi odigrala tudi morebitna pridobitev naziva Evropske prestolnice kulture v 2025, saj ta Ljubljane velikim evropskim kulturnim središčem, kot sta Berlin in Dunaj, ne bi približala le simbolno, temveč konkretno.

Seznam novic