EPK EPK

Na mali terasi polno knjig

11. 2. 2020
84436058 705230273620846 4664327852026494976 n

Lento Svetovne prestolnice knjige letos nosi malezijski Kuala Lumpur. Pred desetimi leti pa se je z njo okrasila Ljubljana. In prestolovanje, čeprav neuradno, še zmeraj traja.

Uspeh Svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic, ki ga je leta 1996 ustanovil UNESCO, je taisto organizacijo spodbudil k ustanovitvi Svetovne prestolnice knjige. Leta 2001 je dolgo verigo prestolnic kot prvi nastopil španski Madrid, komaj devet let kasneje pa je naslov že počastila Ljubljana. Letos lento nosi malezijski Kuala Lumpur.

 

Konec aprila, natančneje 23.4.2010, je bilo vzdušje v Ljubljani praznično, saj je MOL končno lahko realizirala »pester in dobro zaokrožen program« (kakor ga je ocenila UNESCO komisija) svoje kandidature za Svetovno prestolnico knjige. Svetovno: kandidirala je v hudi konkurenci, in sicer z Guadalajaro, kjer se med drugim odvija največji knjižni sejem za Latinsko Ameriko, Rigo, Lizbono, St. Petersburgom, Wellingtonom in zveličavnim Dunajem.

 

Dejavnosti, ki so potekale do 23.4.2011, so bile namenjene spodbujanju branja, razvoju bralne kulture, večanju dostopnosti knjige in predstavljanju književnih zvrsti in svetovnih književnosti. Zvrstilo se je okoli 1.600 dogodkov, nekaj med njimi tudi v okviru posebne izdaje Fabule, književnega festivala, ki je takrat v mesecu maju v mesto pritegnil največja imena svetovne literature, težkokategornika Herto Müller in Jonathana Franzna. Najbolj odmeven programski projekt je zagotovo bila Knjiga za vsakogar, v okviru katere je mestna občina podprla izdajo 21 knjižnih del v izjemno visoki nakladi (8000). Posamezna knjiga je stala komaj 3 eure. Sanjsko!

 

Uspeh Svetovne prestolnice knjige se, torej, ne meri samo abstraktno. Program je MOL zasnovala v sodelovanju z nevladniki, majhnimi in velikimi založbami in drugimi akterji, kar je povratno vplivalo tudi na razvoj aktivnosti izbranih akterjev. Knjižnica pod krošnjami, ki je bila pred uvedbo laskavega naziva manjša NVO, je z izvedbo programa SPK dobila prepotreben zagon in vidnost. Danes ga ni knjižnoljubca, ki projekta, ki ni samo to, na kar napeljuje ime, ne bi poznal. Ne pozabimo pa tudi, da je s SPK Slovenija dobila nov štirinajstdnevnik, in sicer Poglede, ki, žal, ne izhajajo več in, da se je ob koncu literarnega leta odvil tudi Svetovni vrh knjige, na katerem so udeleženci spregovorili o izzivih digitalizacije. Debata, ki traja in traja še devet let po zaključku Svetovne prestolnice knjige Ljubljana.

 

Pomen projektov pa se, seveda, najbolje izmeri po njegovih dolgoročnih učinkih. Kot opozarja Saša Ogrizek iz MOL, jih je ob snovanju prijave in programa SPK 2010 v prvi vrsti vodila želja, »da Ljubljana po izteku leta prestolovanja knjigi ostala zavezana spodbujanju branja.« Pove še, da so dali »nov zalet festivalu Fabula, ki z uglednimi gosti in izdanimi prevodi njihovih del privabi vsako let več obiskovalcev. V Lutkovnem gledališču Ljubljana deluje prva specializirana knjigarna z otroško literaturo. Trubarjeva hiša literature v središču mesta izvaja literarne programe, v veliki meri z in za mlade. V Šiški je zavod Divja misel Vodnikovo domačijo spremenil v eno najživahnejših literarnih prizorišč s poudarkom na pripovedovanju. Mestna knjižnica Ljubljana je postala dom zbirke preko 3000 miniaturnih knjig, ki jih je doniral dr. Martin Žnideršič. V Parku slovenske reformacije smo postavili skulpturo slovenskim protestantskim piscem in tiskarjem avtorja Luja Vodopivca. Da je Ljubljana dejansko kozmopolitsko in odprto mesto, dokazuje včlanitev v mednarodno mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. V letu 2018 smo sprejeli že peto gostjo, pisateljico in borko za človekove pravice iz Irana.«

 

Zaradi vsega naštetega in  projektov, ki so jih izvajali tudi pred letom 2010, je bila Ljubljana leta 2015 kot mesto literature sprejeta v Unescovo mesto kreativnih mest. Leta 2017 pa je pridobila tudi naziv branju prijazna občina.

 

Velja, čeprav ne uradno, Ljubljana je še zmeraj posebna prestolnica literature.

Seznam novic