EPK EPK

LJ 2025 in produkcijski prostori: dejstva in vizija

10. 3. 2020
kultura

Skozi proces kandidature Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025 smo zavestno in namerno odpirali najbolj problematična vprašanja in dileme razvoja kulture v Ljubljani. Eno od teh je zagotovitev produkcijskih prostorov za delovanje kulturnega in kreativnega sektorja. Tu je osem kritičnih pripomb ob rob tej razpravi, nemara tudi kot komentar k spodnjemu prispevku o tej temi v oddaji 8. dan:

https://www.rtvslo.si/kultura?4d=174676578

  1. Pustimo ob strani medijsko in v strokovni javnosti povsem spregledano dejstvo, da kandidatura Ljubljane vključuje tudi regijo in da tudi regija natanko na točki zagotavljanja produkcijskih prostorov ponuja zelo ambiciozne in vizionarske rešitve (Kamnik – Barutarna in Mekinjski samostan; Grosuplje – Kulturni center; Ivančna Gorica – Kulturno središče; Dobrova - Polhov Gradec – Kreativno središče; itd.).
  2. Pustimo ob strani tudi dejstvo, da je Ljubljana z več kot 17.000 m2, ki jih brezplačno oddaja 249 izvajalcem s področja kulture, zgled ne le drugim občinam v Sloveniji, ampak tudi številnim mestom v Evropi, ki se pri nas učijo.
  3. Kar šteje, je to, da Ljubljana prostorske težave kulturnega in relativnega sektorja, kolikor se le da, rešuje sproti in torej vseskozi išče rešitve za aktualne probleme. Do teh vprašanj absolutno ni brezbrižna. 
  4. Kar šteje še bolj, je, da ima Ljubljana dolgoročno vizijo, kako odločno odgovarjati na ta vprašanja in reševati ne le trenutne probleme obstoječih ustvarjalcev, temveč tudi tistih, ki šele prihajajo na kulturni trg – ti so namreč daleč najbolj ogroženi, celo diskriminirani s strani obstoječe kulturne krajine.
  5. Evropska prestolnica kulture 2025 je priložnost, v resnici precej edinstvena priložnost, da se v zelo kratkem času zagotovi rešitve, ki bodo trajne. Ob tem se zopet spregleduje dejstvo, da EPK ni projekt, ki se dogaja le leta 2025, temveč traja od 2022 do 2026, program Ljubljane pa temelji na tem, da se večina infrastrukturnih projektov zgodi v obdobju pred 2025 in da se v letu naziva osredotočimo na izvajanje programov.
  6. Center Rog bo od trenutka, ko se bo gradnja nadaljevala, zgrajen v roku dveh let. Ponujal bo natanko to, kar Ljubljana potrebuje na presečišču kulture, umetnosti, znanosti, gospodarstva, izobraževanja in socialne kohezivnosti: 5500 m2 novih produkcijskih površin in na njih 38 novih produkcijskih prostorov za več kot 300 ustvarjalcev. Temeljil bo na modelu upravljanja, ki bo kar najbliže potrebam dinamičnega kreativnega sektorja in po meri interdisciplinarne ter izrazito mednarodne narave programa.
  7. Da, ključ je sodelovanje deležnikov, ključ je dialog, a tudi odgovornost za jasne in transparentne odločitve, ki sledijo javnemu interesu, in ne željam takšnih ali drugačnih interesnih skupin. Estetika brez etike je le kozmetika (Ulay), in prav zato v Ljubljani prisegamo na odgovoren dialog.
  8. Zato velja Ljubljano, kandidatko za Evropsko prestolnico kulture 2025, vzeti resno in izkoristiti odpiranje novih prostorov za javno razpravo. Vključno s pobudami glede prostorskih potreb in vizij za dva prostora, ki sta del programa LJ 2025: Baragovo semenišče in Šiška HUB.

Zakaj ne že danes na EPK2025@ljubljana.si <mailto:EPK2025@ljubljana.si>?

Seznam novic