EPK EPK

Enakost spolov v kulturi

16. 9. 2020

logotip mesto zensk

Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi v sodelovanju z Motovilo in Mestno občino Ljubljana vabi strokovno javnost na konferenco:

Enakost spolov v kulturi

v petek, 25. 9. 2020, od 11.00 do 14.00, v Stari mestni elektrarni v Ljubljani in na spletu.

Vstop prost. V angleščini.

Program

11.00–12.00

Enakost spolov – sredstvo za doseganje uspeha pri izpolnjevanju

Unescovih sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja (Agenda 2030)

Predavanje Else Christensen-Redzepovic

Po predavanju bo Else Christensen-Redzepovic na voljo za vprašanja. Predavanja se lahko udeležite v Stari mestni elektrarni, kjer bo potekal prenos spletnega predavanja v živo, ali z obiskom Zoom konference. V obeh primerih je prijava obvezna: rezervacije@cityofwomen.org.

12.00–14.00

Enakost spolov v kulturi

Delavnica

Delavnice se lahko udeležite v Stari mestni elektrarni ali prek Zoom konference.

Obvezne prijave do zapolnitve mest: rezervacije@cityofwomen.org.

Organizacija: Mesto žensk, v sodelovanju z Motovilo (Centrom Ustvarjalna Evropa v Sloveniji) in Mestno občino Ljubljana (EPK 2025 kandidatka); podpora: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana.

Enakost spolov – sredstvo za doseganje uspeha pri izpolnjevanju

Unescovih sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja (Agenda 2030)

Uvodni nagovor Else Christensen-Redzepovic, gostje konference

Ali je ob svetovnih izzivih, kot so podnebne spremembe, globalne pandemije, neenakost, revščina, migracije in naraščajoči nacionalizem, pravi čas za razpravo o enakosti spolov? Vsekakor, bolj kot kdajkoli. 

Na svetovni ravni imajo ženske manj priložnosti za sodelovanje v gospodarskih dejavnostih kakor moški in manjši dostop do osnovne in višje izobrazbe, obenem pa so izpostavljene hujšim zdravstvenim in varnostnim tveganjem ter politični podzastopanosti. Zagotavljanje pravic žensk in omogočanje priložnosti ženskam, da dosežejo svoj polni potencial, je ključnega pomena ne le za doseganje enakosti spolov, temveč tudi za izpolnjevanje široke palete mednarodnih razvojnih ciljev. Opolnomočene ženske in dekleta prispevajo k zdravju in produktivnosti svojih družin, skupnosti in držav. S tem ustvarjajo daljnosežne učinke, ki koristijo vsem.

Prav zato je Unesco umestil enakost spolov med sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030, in ne le v podpoglavje cilja »Enakost«. 

Od četrte svetovne konference Združenih narodov v Pekingu leta 1995, kjer so sprejeli Pekinško deklaracijo in Izhodišča za ukrepanje, je minilo štiriindvajset let. Evropska unija je leta 2015 sprejela Strategijo za enakost žensk in moških, istega leta pa je bil sprejet tudi novi svetovni okvir za razvoj, ob čemer je sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja specifično opredelilo enakost med ženskami in moškimi, kakor tudi pravice žensk.

A kljub večdesetletnim prizadevanjem za enakost spolov tako na svetu kot tudi v Evropski uniji, neenakosti še zmeraj obstajajo. Pravzaprav se je na številnih področjih neenakost še povečala. V Evropi so dejavniki, kot na primer širitev in tranzicija Evropske unije, desetletje recesije in varčevanja, migrantska kriza, podnebni izzivi in širjenje populističnih nacionalističnih gibanj v nekaterih delih Evrope, politična naprezanja odvrnili od spodbujanja jedrnih evropskih vrednot, med katere spadajo enakost med ženskami in moškimi, človekove pravice in socialna pravičnost. Neenakost se je v preteklih petnajstih letih povečala tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni, v nekaterih državah pa pravice žensk celo nazadujejo.

Populistične in nazadnjaške sile v Evropi vse bolj organizirano izprašujejo samo načelo enakosti med ženskami in moškimi. To gibanje poskuša ženske potisniti nazaj v stereotipne vloge in omejuje njihovo udejstvovanje v političnem in javnem življenju. 

Evropska unija je kljub vsemu dosegla nekaj pozitivnih sprememb. Njeni glavni dosežki so: 

  1. zakonodaja o enaki obravnavi;
  2. integracija načela enakosti spolov in ospoljenje vseh političnih prizadevanj; 
  3. specifični ukrepi za napredovanje žensk. 

Rezultate teh prizadevanj je mogoče opaziti v trendu naraščanja števila žensk na trgu dela, boljša pa je tudi njihova izobrazba in usposobljenost.

Vendarle pa vrzeli med spoloma ostajajo; na trgu dela so ženske še vedno prekomerno zastopane v slabše plačanih sektorjih, medtem ko so na položajih odločanja zastopane premalo. 

Nekdanja Junckerjeva komisija je naredila jasne in pomembne korake na področju enakosti spolov, in nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen si je enakost spolov zastavila kot eno izmed prioritet za novo Komisijo. V načrtu so številni konkretni ukrepi, denimo obravnava plačne vrzeli med spoloma, pa tudi razvoj nove evropske Strategije za enakost spolov, ki bo začela veljati letos. 

Enakost spolov je transverzalna in kot taka preči vsa politična področja. Zato je bilo vprašanje enakosti spolov vključeno v pisma o misiji, ki jih je von der Leyen poslala vsem novoimenovanim komisarjem. Spodbudno je tudi opažanje, da je komisarka na čelu kulturnega resorja Mariya Gabriel z besedami in dejanji izrazila posebno zanimanje za enakost spolov.

Film, gledališče in številna druga področja kulture so se znašla pod drobnogledom pobude #jaztudi. Pričevanja in izkušnje, ki so prišle na dan, so spodbudile velikansko željo, da bi se ukrenilo še kaj več. Ne gre zgolj za nasprotovanje diskriminaciji. Gre za nekaj, kar zadeva vse – za izziv, ki ga moramo enotno sprejeti moški in ženske.

Program Ustvarjalna Evropa je že prispeval k načenjanju vprašanja enakosti spolov, in novi program Ustvarjalna Evropa 2021–2027, ki še čaka na potrditev, je oblikovan v skladu s temi smernicami. 

Ker pa je enakost spolov v Evropski uniji transverzalna tema, si je smiselno ogledati še druge programe za črpanje evropskih sredstev.

V veljavnem Delovnem načrtu za kulturo (2019–2022) je Svet Evropske unije enakost spolov umestil med pet prednostnih nalog, ker je spoznal, da kultura lahko odigra ključno vlogo pri izpodbijanju spolnih stereotipov in spodbujanju emancipatornih družbenih sprememb. Presečne razlike med spoloma vztrajajo v skoraj vseh kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, zato jih je treba prepoznati ter se jih lotiti s specifičnimi politikami in ukrepi.

Zastopnice,* ki so jih imenovale države članice Evropske unije, so oblikovale strokovno skupino, ki se bo v naslednjih mesecih večkrat sestala, da bi medsebojno in z Evropsko komisijo izmenjala informacije o razmerah, kot tudi o dobrih praksah na področju enakosti spolov v državah članicah. Glavni cilj skupine je na politični, administrativni in praktični ravni ozaveščati o enakosti spolov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter predlagati konkretne ukrepe v okviru novega programa Ustvarjalna Evropa.

V razpravah o različnih vidikih enakosti spolov se pogosto pojavljajo pozivi k navajanju dejstev in številk, s katerimi bi podkrepili argumente in potrebo po ukrepanju, ko gre za pojasnjevanje razmer, iskanje financiranja in pozornosti na tem področju. Zato lahko viri in storitve, ki jih ponuja Evropski inštitut za enakost spolov, pripomorejo k ugotavljanju dejstev v zvezi z enakostjo spolov v Evropski uniji.

Z delavnico Enakost spolov v kulturi želimo premakniti razpravo o enakosti spolov od teorije, politik in dobrih namenov h konkretnim ukrepom: projektnim idejam in pogovoru o tem, kako bi se lahko različne nevladne organizacije, mreže in ustanove zavezale k izvajanju teh ukrepov.

Razpravljale bomo o treh področjih enakosti spolov:

  • Katere so glavne razlike med spoloma v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter kaj je njihovo osrednje gonilo?
  • Kako v kulturnem in ustvarjalnem sektorju zagotoviti, da bodo delavke deležne enakih možnosti kot njihovi moški kolegi?
  • Kakšni ukrepi, če sploh kakšni, bi bili potrebni, da bi ženske lahko uresničevale svoje pravice in svoboščine na področju kulturnega udejstvovanja po lastni izbiri?

Vsako temo bo uvodoma na kratko predstavila Else Christensen-Redzepovic, zatem se bodo udeleženke razdelile v tri spletne podskupine, v katerih bodo razpravljale o izbrani temi. Vsaka skupina bo imela moderatorko in poročevalko, sklepe posameznih razprav pa bodo skupine predstavile ob koncu delavnice.
*Vključuje vse spole.

Else Christensen-Redzepovic je strokovnjakinja in svetovalka za mednarodne kulturne povezave pri agenciji MIDENA Creatives. Njena poklicna področja zajemajo socialno podjetništvo, evropske prestolnice kulture, kulturo mirovništva, zaupanja in razumevanja, kulturo za inovacije, EU-programe in vodenje projektov ter raziskovanje, zagovorništvo in zbiranje sredstev. Magistrirala je iz politologije na KU Leuven, ima pa tudi častno diplomo iz germanistike na Univerzi v Melbournu. Diplomirala je tudi iz izvršnega upravljanja, vodenja projektov in javne administracije. Else ima za seboj dolgo kariero razvijanja in vodenja zapletenih in pomembnih transnacionalnih EU-projektov, ki so se osredotočali na opolnomočenje lokalnih skupnosti ter trajnostni urbani in regionalni razvoj. Marca 2019 je bila imenovana za vodjo projekta Glasovi kulture – strukturirani dialog med Evropsko komisijo in kulturnim sektorjem.

 

 

Seznam novic