EPK EPK

Dostopnost, izobraževanje, ustvarjalnost – to je Evropska prestolnica kulture Intervju z Nino Peče Grilc

11. 12. 2020

Nina 01 Joze Suhadolnik

Foto: Jože Suhadolnik

Nina Peče Grilc, nekdanja direktorica Kinodvora, pravi, da trenutno najbolj pogreša srečevanje z ljudmi, s katerimi je v kinu preživela veliko časa. V zadnjih mesecih, če ne letu, pa je bila aktivna v drugih kontekstih, zlasti kot članica delovne skupine za pripravo kandidature Evropske prestolnice kulture Ljubljana 2025 in kot kreativna vodja zavoda Škrateljc, ki sta ga ustanovila z možem Urošem Grilcem.

Koliko filmov ste si uspeli pogledati na letošnjem e-Liffu? Kateri vam je najbolj ostal v spominu in zakaj?

Na LIFFu sem si pogledala šest filmov, kar je v mojem trenutnem delovnem tempu dobra festivalska bera. Dolgo pričakovani tandem Mikkelsen – Vinterberg me sicer ni sezul kot nekoč Lov, ampak vseeno odzvanja. Greto smo gledali skupaj z desetletno hčerko, saj smo lani v času Gretinega čezoceanskega podviga ravno potovali po Skandinaviji, kjer se je hčerkina senzibilnost do planeta prebudila v norveškem ledeniškem muzeju. Od ogleda dokumentarca na LIFFu hči vsakodnevno in samoiniciativno čisti barjanske travnike v bližini doma, tako da je bil film nedvomno prava izbira.

Kinodvor je ambiciozna, a majhna ustanova, premajhna, da bi v dveh dvoranicah lahko uresničila vse programske ideje. Je zamisel o minipleksu, ki je zdaj eden od infrastrukturnih in programskih temeljev kandidature za EPK 2025, zrasla tudi iz zavedanja prostorskega manka?

Seveda, minipleks mestnega kina je nujnost in končno tudi realnost razvoja kinematografije in filmske kulture pri nas, tako zaradi ekonomije filmske industrije kot zaradi dostopnosti kakovostnih filmskih vsebin in razvoja občinstev. Tisto, kar Ljubljana 2025 pomeni za filmsko kulturo, pa je ambiciozen program minipleksa kot naslednja razvojna faza filma v mestu, regiji in državi. Določene programe, ki zahtevajo večjo mednarodno participacijo, večje vložke v programske vsebine in obsežnejše partnersko povezovanje med različnimi filmskimi deležniki je mogoče speljati le skozi tako ambiciozen projekt, kot je EPK.

S kakšnimi filmskimi in filmoljubskimi vsebinami bo postregel minipleks?

Verjamem, da sta prioriteti novega minipleksa programska raznolikost in raznolikost občinstev v prvi vrsti. Nove dvorane z najsodobnejšo tehnologijo bodo zagotavljale prostor bistveno bolj raznorodno profiliranemu programu, medtem ko bo najstarejša delujoča kinodvorana v Ljubljani s tem dobila tudi sebi najbolj primeren programski profil. Samo pomislite na vse filme – novitete, klasike, žanrske, dokumentarce, celovečerce, kratke, animirane, filme za mlada občinstva, programe za občinstva s posebnimi potrebami, šolske projekcije, pa skozi vse naštete slovenski film, filmski festivali, posebni dogodki … in še bi lahko naštevali. Kako vse to »stlačiti« v eno kinodvorano? V Kinodvoru je deset različnih programov dnevno vsak dan v letu stalnica, a česa takega nima noben kino v mreži Europa Cinemas, ki šteje več kot 3000 kinodvoran. In tega tudi dvorana iz leta 1923 ne zmore več dolgo. Zato potrebujemo minipleks, zato potrebujemo EPK.

Kako je sicer strukturiran filmski program EPK Ljubljana 2025?

Koen Van Daele, ki vodi program v Kinodvoru, je sodeloval pri kuriranju filmskega programa EPK 2025, ki ga skozi tri vidike – dostopnosti, izobraževanja in ustvarjalnosti – povezuje osrednja tema solidarnosti. Cilj programa Ljubljana 2025 je z odpiranjem novih prostorov, tako kinodvoran kot filmskih prizorišč na prostem, bistveno razširiti dostopnost filma, tako v smislu programa kot različnih občinstev, še posebej mladih in ranljivih skupin. Strukturo programa lahko povzamemo v dve dimenziji. Prva dimenzija so novi programi in dejavnosti različnih filmskih deležnikov, ki se bodo izvajali v novem minipleksu in drugih filmskih prizoriščih. Film ima moč, zato bomo, če omenim samo nekaj primerov, gostili predavanja ključnih filmskih ustvarjalcev in teoretikov na temo aktualnih izzivov, kolektivnega spomina, filma kot časovnega stroja, kot sredstva proti amneziji in populizmu. Pripravljamo retrospektivo evropskega filma z avtorji, katerih središčna tema ustvarjanja je solidarnost. Ljubljana 2025 bo platforma medgeneracijske in mednarodne izmenjave – črpanje navdiha iz vizionarske zapuščine in nova energija mladih ustvarjalcev ter nove možnosti za sodelovanje slovenskih in tujih filmskih ustvarjalcev. Druga dimenzija pa je vzpostavitev novih kinodvoran in art kino programov v LUR ter s tem razširitev Art kino mreže Slovenije. To pomeni, da bo film zaradi EPK krožil tudi na območju občin Dobrova-Polhov Gradec, Grosuplje, Ivančna Gorica in Dol pri Ljubljani. Nova kina bodo s Kinodvorom, Kinom Vrhnika in Mestnim kinom Domžale del kino mreže LUR v širši Art kino mreži Slovenije in nato v mednarodni mreži Europa Cinemas. Program EPK bo novim kulturnim izvajalcem v regiji prinesel strokovno usposabljanje in mrežno koordinacijo programov s poudarkom na evropskem filmu. Koordinator za filmski program Ljubljana 2025 bo Kinodvor, ki je umetniško, kulturno in družabno središče vseh filmskih dejavnosti v Ljubljani ter vodilno filmsko središče v državi.

V art kino mreži Slovenije je trenutno 28 kinov, v ljubljanski urbani regiji, ki takorekoč sokandidira za naziv EPK 2025, najdemo tri. Kako se bo program EPK preslikal tudi nanje?

Art kino mreža Slovenije je odličen primer mrežnega delovanja, ki zasleduje skupne cilje razvoja filmske kulture v Sloveniji. Ti so kakovostna filmska izkušnja, filmska vzgoja in programi za mlada občinstva ter strokovno usposabljanje in profesionalizacija kulturnih izvajalcev – kinematografov. Tudi na evropski ravni je Europa Cinemas vzorčen primer povezovanja v filmu, saj so predvsem programi izobraževanja in deljenja pozitivnih praks med kini zelo bogati in učinkoviti. Poseben segment mreženja so tudi skupni programi, ki so jih deležni člani. Če bo Ljubljana nosilec naziva EPK 2025, se bo filmski program Ljubljana 2025 izvajal v celotni Art kino mreži Slovenije, vsekakor pa v kinih LUR – tako obstoječih kot v njenih novih kinodvoranah.

Pomemben del programa EPK je tudi strateški razvoj občinstev in novi programi kulturne vzgoje. Bi katere izpostavili?

Razvoj občinstev in doseg programov so posebna poglavja kandidature in teme, ki jih naslavljamo skozi različne programe. Ukvarjamo se s kulturno vzgojo za raznolika občinstva, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah in izobraževalnih programih za vse generacije. Spodbujamo otroško in mladinsko ustvarjalnost, mladi imajo tudi svoj EPK oddajnik in sprejemnik, to je Radio Basement. Vsekakor pa menim, da smo v programu Ljubljana 2025 uspeli narediti velik korak v kulturno-umetnostni ponudbi z zasnovo prvega sodobnega interaktivnega otroškega muzeja, ki bo zaživel v novem Kulturnem centru Grosuplje. Poleg tega pa nam je uspelo zasnovati tudi popolnoma novo programsko ogrodje za programe kulturno-umetnostne vzgoje. To je krovni mrežni program KULTure, ki prinaša tematsko in kuratorsko zaokrožena kulturna doživetja, dostopna otrokom in mladim v njihovem izobraževalnem kot tudi prostem, družinskem času. Posebno pozornost tudi tu namenjamo kar najširši dostopnosti, zlasti upoštevajoč potrebe otrok v različnih starostih in potrebe otrok ranljivih skupin. Osebno mislim, da bomo kot družba dozoreli šele, ko bomo ujeli korak z otroki s posebnimi potrebami. Ta vrzel je še posebej boleče zazijala prav zdaj, v času pandemije, ko je solidarnost resnično na preizkušnji.

Poleg tega, da sodelujete pri oblikovanju filmskega in kulturno-vzgojnega programa EPK, pa s svojim možem vodite tudi zavod Škrateljc. Nam lahko poveste več o tem?

Zavod Škrateljc sva ustanovila predvsem zaradi poslovne ideje, ki se nama je pred leti porodila skozi osebno izkušnjo in se je izkazala za uspešno. Ustvarjamo projekte, ki povezujejo različna področja – kulturo, izobraževanje, aktivnosti v naravi in družinski turizem, drugače povedano, ustvarjamo zgodbe in doživetja. Oba z Urošem sva kulturnika, zato naju pri delu, ki se ga lotiva, vedno zanima tudi razvoj kulturno-umetnostne vzgoje in programi za mlada občinstva.

Če bi pri Škrateljcu izdali strip o letu 2020 – kako bi ga naslovili?

Bom odgovorila malo drugače. V letu 2021 bo pri založbi Škrateljc izšla nova slikanica z zgodbo o prav posebni šoli, na nek način ne dosti drugačni od te, kakršno imamo – ali pa je nimamo – v letu 2020. Ne spreglejte je!

Pogovarjala se je Ana Schnabl.

Seznam novic