Kinodvorane, gledališča, plesna in druga kulturna prizorišča so marca letos zaprla vrata. Kulturne vsebine so se hitro v še večji meri preselile na splet in – ko je bilo omogočeno – na prosto, pod sonce in zvezde. Natančnemu spremljanju navodil in omejitev pristojnih institucij ter v primeru gostov iz tujine tudi barv na semaforju držav se je pridružilo še redno preverjanje vremenske napovedi. Česar so vajeni kmetje in organizatorji poletnih festivalov, je postalo redna skrb in zadolžitev vseh, ki v spremenjenih okoliščinah skušajo uresničiti vsaj nekaj svojega kulturnega programa, ki je bil načrtovan še takrat, ko si niso mogli niti predstavljati, kaj nas čaka v letu 2020.